Ponedeljek, 15.Oktober 2012 20:19

Renault Twingo

Twist & tango

V tem trenutku, ko se menja model in ko iz tekočih trakov na cesto padajo (več ali manj na kolesa) najbolj »slovenski« avti do sedaj (čeprav je design, zasnova, motor, tehnologija, filozofija,itd... francoska, ampak to nas ne moti, da mu rečemo »naš«), se je treba spomniti njegovega predhodnika, legende! Velik avto je bil, no u bistvu je še in še lep čas ga bomo srečevali na cestah. Vendar ne tako velik po zunanjih merah, kot pa po srcu in.....vratih.

Twingo prve generacije je legenda. Renault se je v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja izkazal s svojo inovativnostjo in nam na vsake par let serviral nov avtomobilski razred. Začeli so z Espaceom, velikim enosprostorcem (hmmm, čeprav je bil Chrysler Voyager na trgu še leto prej), malce kasnej pa nadaljevali s Twingotm, mikro enoprostorcem (hmmm, čeprav so u bistvu skopirali poljski avto Beskid iz začetka 80 ih let prejšnjega stoletja) in nato Senic, Kangoo, Avantime,....

Samo ime nakazuje zakaj gre...ime Twingo dobimo, ko se z le malo domišljije pozabavamo z imeni twist, swing in tango. In na kaj vam to asociira? Veselje, aktivnost in razigranost... Že ko ga pogledamo nam potegne na nasmešek. Velike očke vmes pa širok nasmešek. Še vedno se ne morem odločiti, ali so trepalnice, ki jih vidimo na prednjh lučkah nekaterih primerkov simpatične ali kičaste,...

Kakorkoli že, Twingo premore sam po sebi dovolj karakterja in primer popolne omračitve uma so mi tipi, ki uspejo stlačiti na avto 185 ali več široke gume, ga spustiti do tal in napopati nanj raznorazne pragove, spojlerje in nalepke,...Zgolj v razmislek!...če bi se slučajno oblikovalcem to zdelo lepo, bi že v osnovi naredili nekaj takega, ane!? (verjetno se motim, ker vi veste bolje...). No pa pustimo pimpanje ob strani. Ta ki smo ga vozili mi, je precej navaden in zato kul!

Testni primerek šteje že solidnih 11 let. In treba je priznati, da se odlično drži, ponekod se mu sicer že malo pozna, da jih ni preždel v garaži, a vseeno. Kakšna udrtinica tu in tam, praskica, kakšna plastika je izgubila svoj prvotni ton barve in sem ter tja kakšni črički, ki so se naselili v avto. Bordo rdeče barve, na cirka novih aluminijastih tačkah (popolnoma navadnih mer), ter dodatno vgrajen šibedah za katerega pa menim, da bi bilo mogoče vsseno če ga iz estetskega vidika ne bi bilo, čeprav je treba priznati da je uporaben.

Menim da vas ni veliko, ki si ne bi znali predstavljati kako izgleda Twingo. Majčken, res majčken, samo 3 metre čevap meri v dolžino (343 cm če smo natančni). In le skromnih 163 cm ga je v širino. Ko ga gledamo imamo občutek, da so ga sama vrata. Na vsakem boku so ena vrata, ki se na široko odpirajo in ustvarjajo ogromno odprtino za vstop v avto. Glede na zunanje mere bi rekli, da bo notri utesnjeno, a glej ga zlomka, placa kokr češ. Enoprostorska zasnova pomeni, da se pokrov motorčka in vetrobransko steklo od prednjega odbijača pa do strehe v strmi, ravni liniji dvigata. Zato je prednja šipa pomaknjena zelo naprej, kar pušča v avtu ogromno prostora. Notranjost avta daje občutek ogromne prostornosti, malce verjetno pomaga tudi šibedah, ki spusti v avto kar nekaj svetlobe. Ko se usedemo nas pričaka svetlo siva armatura. Ogromno predalčkov in poličk raznoraznih namembnosti. Igrivo oblikovana armatura, sedeži in rdeča ping pong žogica na sredini armature ki nadomešča gumb za vse štiri žmigavce. Kaj pri vsem tem dela ročna od katrce med prednjima sedežema mi ni povsem jasno?

Glavni adut tega malega avta je prilagodljivost. Nekdo je nekoč napisal, da je kot rubikova kocka. Uporabljate ga lahko kot manjše dostavno vozilo (za piknik tipa: 'Pa kdo bo vse to spil!?'), kot limuzino ali kot posteljo (res se da iz prednjih sedežev in zadnje klopi sestaviti posteljo-preverjeno!). Nastavljivost in zložljivost sedežev vam omogočajo prav vse. Na zadnji klopi, če jo potisnete povsem nazaj boste sedeli kot kralj, res da bo vaša prtljaga v prtljažniku hlastala po zraku, a to je davek, ki ga plačate na dolžino. Najboljša funkcija, ki jo Twingi tega letnika imajo, je ročica, ki omgoča da zadnji potniki brez problemov preklopijo naprej prednji sedež pri izstopu. Ta ročica je pod sedežom in jo le narahlo brcnemo in sedež se nam umakne. In ne gre in ne gre mi v glavo, zakaj jo novejši modeli nimajo, ter da jo ostali avtomobilski svet ni skopiral.

Testni Twingo nosi včasih tudi klobuk. Kratko široko 'trugo' na strehi, kar ga spremeni v popolnoma simpatičen avtomobilček za daljše razdalje. A pazite, da vas ne gre več kot 4, kajti le za toliko je avto registriran in gospodje z modrimi kapami so precej dosledni pri upoštevanju tega, če so prej že ugotovili, da je šofer trezen in da imajo gume dovolj profila. Je pa res, da petemu potniku ni prav udobno sedeti na zaponkah za pasove ki so fiksno nameščene na sredini zadnje klopi.

Tudi prednji sedeži so izdatno nastavljivi, le da dajejo ročice ki jih je treba povleči občutek, da ti bodo ostele v roki.

Nameščanje in prilagodljivost vozniškega sedeža je uredu, čeprov je volan, ko ga primemo v roko, zaradi kratkega nosu avta malce prepoložno nameščen. Potem pa... takrat revolucionarno...sedaj so pa itak že vsi skopirali...kje so števci!?

Za volanom, kjer jih pričakujemo, jih ni. Pogledamo malo desno in na sredini armautrne plošče prav pod šipo zagledamo display. Nobenih klasičnih okroglih merilnikov, itd...ampak lcd ploščica, ki oživi šele, ko obrnemo ključ. Pa še takrat je treba s pritiskom na obvolansko ročico izbrati kateri podatek nas med vožnjo najbolj zanima, kajti vseh naenkrat ne moremo spremljati.

Ko obrnemo simpatičen okrogel ključ nam zaprede 1.1 litrski motorček ki iz sebe iztisne 43 kw oziroma cirka 61 kojičkov. Ti popijejo toliko, da nam okoli 35 litrov bencina zdrži za okoli 550 km. Testnemu primerku se na sklopki že precej pozna več kot 200 000 prevoženih kilometrov. Le ta zahteva precej privajanja, saj dela trostopenjsko. On – off, ter še neka stopnja vmes ki nima funkcije. Naslednje kar nas lahko malce zmoti, je to, da kljub temu, da nimam stopal kot Shaquile O' Neal, z lahkoto zahodim bremzo in gas naenkrat. Podoben občutek sem imel le pri Bolhi testirani že dolgo tega. Ko se tega navadimo in se sprostimo v vožnji ugotovimo, da je prav prijetno. Leta 96 so bile klima naprave, airbagi in abs še rezervirani za avtomobile ki zrastejo vsaj nad 3,8 metra. Prav tako pa so pozabili na servo volan, ki pa razen morda pri parkiranju ne povzroča popolnoma nobenih težav, saj je avto s svojimi 790 kilogrami lahkokategornik. S svojimi majhnimi kolesi (13 col), poskrbi za precej udarno vožnjo čez širne in lepo asfaltirane ceste domačih logov. A vseeno je vse na meji regularnega in tudi po daljši poti, recimo na morje, naše kraljevske riti ne bodo preveč trpele. Zmogljivosti avta so mestne, 'langsam aber sicher' (končna hitrost, ki pa ni bila izmerjena na testu, je baje 178 km/h, vendar je klanec mejil na prosti pad). Če je preveč naložen (beri: 3 osebe v avtu) se močno pozna tudi pomanjkanje navora. In ni prav pripročljivo da vam sicer natančen menjalnik s simpatično ročico, ki lepo pade v roko, ostane v drugi. V križišču boste ostali, ali pa boste iz njega precej smešno odskakljali. Bolj kot to pa je zaskrbljujoče ustavljanje, ki poteka po načelu: 'predvidevaj situacijo!' Tudi ob polnem pritisku na bremzo se z avtom ne zgodi nič drastičnega. Počasi se ustavi... Torej dirkali z njim ne bomo.

V enajstih letih se je testnemu Twigu pripetilo že kar za celo knjigo dogodkov. Eden zadnjih je, da je padel v luknjo...(dobesedno se mu je udrla cesta, ko sta jo z lastnikom nič hudega sluteča mahala po Ljubljani). Na ključavnicah so vidni sledovi vlomov, enkrat od tega so hoteli orginalni radio, za katerega vem, da razen na ljubeče prigovarjanje lastnika sploh ne dela. Imel je že lepotne operacije spredaj in zadaj in še in še bi lahko naštevali.

Karakterja torej Twingu ne manjka, sploh pa ne testnemu. Razvil je zanimivo lastnost da za določene stvari posluša samo lastnika. Tako kot že prej opisani radio, imamo navadni smrtniki boleče težave z njegovim daljinskim zaklepanjem. 10 minut sem hodil okoli avta in poizkušal naciljati senzor, lastniku pa to vedno uspe iz prve...svašta. Je pa dejstvo da bo testni primerek še dolgo in lepo lahko služil svojemu lastniku.

Simpatična oblika, prilagodljivost, uporabnost in preprostost sta ga naredila tako popularnega. In kar škoda, da ga je zamenjal novi, kajti dosedajšnji model se mi zdi eden tistih večnih avtomobilov, ki mu leta ne morejo do živega.

ZeC

BLOG