Sreda, 16.Maj 2012 17:53

Reanult 4 - katrca

Prvinski nagon

Federgajba je ena prvih asociacij, ko se spomnemo na majhno, plehnato, štirikolesno motorizirano škatlico Francoskega porekla. Pri Renaultu so mojstri za izumljanje novih avtomobilskih razredov, kar se je v zadnjih 20 letih ničkolikokrat izkazalo. Dotično testno vozilo sicer ni del te zgodovine, saj da je robusten motoriziran dežnik na štirih kolesih zrastel na zelniku Pierre-Jules Boulangera, ki je bil direktor Citroena ali Michelina ali objega (se ne spominjam natančno) že pred vojno, zato da bi Francoski kmetje brez težav čez zorane njive in bedne kolovoze v vas na tržnico peljali pridelke njihovih putk, ne da bi se razbili in jih zamenjali za dolge žemlje, čemur oni pravijo kruh. Ta avto je ugledal luč sveta 1948 in mu je ime Citroen CV2. Spaček, če vam prejšnja oznaka ne prebije.

Ampak še dobro da nismo testirali Spačka ampak Renault 4. Katrco, če vam numerična oznaka ne pomeni nič. Katrco so na ceste splavili 13 let za Spačkom. Testni model pa je prvič okusil cesto še naslednjih 30 let za tem. Računate? Naj vam pomagam. Tokratni testni avto je bil Renault 4 GTL (kakršnokoli stopnjo luksuza naj bi že to označevalo) je bil izdelan leta 1991, skupaj pa stesan v Novem Mestu na Dolenjskem. Večji del življenja, je lahko počivala u garaži in tako ohranila svojo primarno barvo, ki je taka kot na Passatu mojih staršev (sedaj pa delajte s tem podatkom kar hočete!). Se hecam,...če bi Zamorkla izhajala v barvah bi jo videli, tako pa vam zaupam da je metalik svetlo modra. Zadnje leto pa je testna Katrca, zaradi novejših izdelkov ki padejo na kolesa iz novomeških trakov, obsojena na hišno dvorišče. Malce me skrbi prekomerno križanje metalik svetlo modre z rjasto rjavo v bližnji prihodnosti, kot se na nekaterih robovih že kaže.

Menda mi ni treba posebej opisovati izgleda Katrce, čeprav, če dobro pomislim nekateri mlajši bralci mogoče niso najbolj vajeni njene pojave, saj jo dejansko vedno manj srečujemo po cestah. Recimo da je karavan, majhen karavan, ozek... visok. 367cm u dolžino, meter čevap u širino, pa meter čevap pa pol u višino. Spredaj ima dve okrogli lučki in »rogove« zraven njih, zadaj na skrajnih robovih izbočene luči, ki so me vedno spominjale na nekaj,...pa se ne znam izrazit (mislim da nekaj ženskega). Bok avtomobila je visok, tako da so šipe precej nizke, pa še prev hecno so rezane po sredini. Ima uporabnih pet vrat. Stranska vrata so s svojim izrezom poudarjena na boku. Zadnja pa se odpirajo prav do odbijača in s tem odlično služijo uporabnosti avta. To je nekako o izgledu,...kakšen detajl se pa še na fotkah opazi, manjše nepričakovane predelave sem ter tja vzdolž njenega obličja.

Ko vstopamo v Katro opazimo, da so vrata prav nesramno tenka, in prvo kar nas prešine je, da na Euro NCAP kreš testih ne bi požela aplavza. Ko ravno govorimo o varnosti, velja omeniti še, da v tem avtu velja 100% odsotnost zračnih blazin, raznoraznih elektronskih stabilizacijskih in zavornih pomagal itd... Logično, saj takrat ko so ga snovali niso še niti dobro vedeli, da elektrika obstaja. Torej kar se varnosti tiče, precej prvinsko in prepuščeno nagonu preživetja. Ne se zaletet!

Sedem za volan in imam občutek, da je pritrjen kar na spodnji okvir prednjega stekla, ki s svojo široko in nizko obliko, šredvsem pa bližino daje občutek, kot da sem si ravnokar nadel potapljaško masko. Ko se ozrem okoli vidim, da se avto obdržali precej prvinski. Malo tapicirunge, drugače pa kar kovina več ali manj povsod. Namesto kljuk za odpiranje vrat je na notranji strani le teh luknja, v kateri je kovinski vzvod ki nam odpre vrata. Ta pa ne zadržujejo kakšni sofisticirani teleskopsko pnevmatski vzvodi, ampak čisto navaden malce širši kos gume. Stranska stekla se ne pogrezajo v vrata ampak zadnji del šipe, ki je na sredi lomljena potisneš v prednjega in zazeva neka manjša luknja, ki omogoča, da v avto pride nekaj zraka in da plačaš cestnino. Med prednjo šipo in volanom je sicer še en pas črne plastike Ž kvalitete, ki na sredini gosti digitalno uro, ki pa se več ali manj sama odloči koliko je ura. Takoj za volanom (cirka 4mm) je armaturna plošča, ki učinkovito postreže z najnujnešim in izgleda, kot da ni prišla iz popolnoma istega časovnega obdobja kot avto, saj je nesramno podobna tisti, ki jo dobimo v veliko modernejših 5-kah. Na skrajni levi in desni sta zelo uporabni odlagalni polički, opazimo pa odsotnost zračnikov. Direkt pred voznikom in sovoznikom sta na armaturo zmontirana 2 pokrovčka, ki na hitro izgledata kot pepelnika, za katerega kasneje ugotovimo, da si deli sredino armaturke z digitalno uro. Tista dva pokrovčka pa sta zadnji člen v stopnji direktnega prezračevanja. Če jih odpremo, fašemo v glavo komplet vreme letošnje bedne zime. Pod armaturno ploščo se skriva še nadstandardna izvenserijska konzola v katero je nameščen radio, nekje nad njo pa so prav nič erogonomsko nametani gumbi in vzvodi za prezračevanje. Torej neko dvostopenjsko prezračevanje kljub vsemu je, usmeriti se ga da na šipo al v noge, proti rosenju pa naj bo v avtu še vseeno dobra stara gumujasta metlica. Desno, pred sovoznikom, je še ena polica, na katero je v tem primeru naložen čisto pravi zvočnik (tak ki ga ponavadi najdemo v dnevnih sobah), še malo večji primerek te vrste se skriva v prtljažniku, skupaj pa preverjeno ustvarjata kar konkretno zalogo hrupa.

Iz sredine armature pa štrli še ena zadeva. Prav nesramno blizu volana je nameščena kljuka, ki izgleda kot kavelj za obešanje vrečk polnih špecerije iz bližnje trgovine, katerega bi se seveda poslužila sosedova Pepca, ko bi ji ponudil prevoz domov.

No kakorkoli že ta zadeva je šalthebl,...prestavna ročica in je odlično namontirana poleg volana in 100% služi svojemu namenu – prestavljanju seveda!

Sedeži so dobro nastavljivi, še ključ vtaknemo v ključavnico in ga obrnemo (v še takem mrazu testna Katrca krcne u prvo), malo ročnega zauga in že se peljemo. Prej omenjena prestavna ročica rabi trenutek ali dva privajanja, ne zaradi zahtevnosti, ampak zaradi postavitve, saj jo naša roka vedno išče nekje med sedeži. 1108 kubični motor razvije 34 konjskih moči soničnega udara,...jao, a se bo ta gajbica sploh premaknila...K sreči je lahka, zelo lahka, okoli 700 kg. Tega niti ne poskušajte primerjati z ničemer kar se modernega vozi po cestah. 34 konjičev pa vseeno poskrbi, da se Katrca kar iskro premakne in brez težav lovi promet. Pospeški so torej solidni in do 80km/h jo kar hitro prikrevsa,...nato pa muke Isusove do 100km/h. Veliko več ne bi poizkušal.... Je pa že pri samem pospeševanju in niti ne tako velikih hitrostih občutek, da se premikamo precej hitreje, kot se res, kar daje občutek povezanosti s cesto, vožnjo,...

Vožnja s tem avtom je precej prvinska, saj smo stalno deležni nekih zunanjih vplivov. Tesnenje tega avta je za današnje čase milo rečeno podpovprečno, tako da vedno malo pihlja od nekje, slišijo se raznorazni šumi,... Podvozje je prirejeno udobju (federgajba) (Aja pa medosno razdaljo ima na na levi za pet cm krajšo kot na desni, zaradi konstukcije zadnjega vzmetenja!) in resnično zelo dobro požira nepravilnosti v loškem asfaltu, zvočna izolacija s tem opravlja precej slabše, je pa zato toliko bolj dramatičen efekt v ovinkih, ko se cel avto nagne kot hudič, zopet zelo prvinski občutek, saj smo resnično udeleženi v vožnji. Še precej bolj dramatično pa se mi zdi, ko pritisneš na stopalko za zavoro saj se....ne zgodi nič! Ko na to opozorim lastnika vozila, se brezskrbno presede na svojem sedežu in začne razpredati o odsotnosti servo pomagal za zavore itd. (strojnik pač)... nato pa mi razloži, da bo treba pač malce odločneje pritisniti. Ok, sam meni se to še vedno ne zdi ne vem kaj bremzanje. Mogoče se s časom navadiš in preventivno skoz mal bremzaš.

Porabi toliko, da s 24 litri narediš okoli 400, 450 km, v tank pa sicer lahko brez skrbi vtakneš tudi 30 in več litrov. Se pravi, da se 4 udobno, morda tudi 5, če se stisnejo, brez večjih težav odpravijo na tudi malo daljšo pot. Prtljažnik bi lahko pogoltnil vikend opremo, če ga ne bi v testnem modelu pol zasedal ogromen zvočnik, ki ga oče že dalj časa pogreša v dnevni sobi. Tudi višji primerki homo sapiensa ne bi smeli imeti težav s sedenjem na zadnji klopi,..predvsem z višino, s koleni zna biti, da bodo nadlegovali hrbte sedečih na prednjih stolih. Lepo počasi in zabavno se bodo pripeljali kamor bodo hoteli.

Kaj naj rečem drugega, kot da mi je všeč! S svojim prvinskim pristopom človeka zagotovo ne pusti ravnodušnega. To je avto za študente ki radi vozijo in vožnjo občutijo. Pustimo pri robu to, da je bil ta model verjetno že leta 1977 brez posluha za kakršnekoli varnostne, ekološke, udobnostne in kaj še vem kakšne standarde in da ima zmogljivosti kot likalna deska, ko jo gospodinja prenaša po hiši. V osnovi je bila Katrca odlično zasnovana in ravno zato se je obdržala dobrih 30 let v proizvodnji in postala kultni avto. Kultni avti pa ne postanejo kar neki brezvezni avti, ampak tisti ki se imajo z nečem pokazat. Prav želel bi, da bi bila katera tovarna sedaj sposobna iz trakov vreči kaj tako prvinskega za vožnjo in uporabo kot je Katrca.

 

ZeC

BLOG